V za vse. Nekateri so se celo za?eli strinjati

V
zelo kratkem ?asu so tako pazniki, kot zaporniki, sprejeli njihove nove vloge.
Še posebaj paznikom to ni delalo ve?jih preglavic, saj so novo vlogo sprejeli
zelo hitro in enostavno.  Že nekaj ur po
za?etku eksperimenta so nekateri pazniki za?eli nadlegovati zapornike. Zbadali
so jih z žalitvami, nesmiselnimi ukazi, zadali so jim brez pomenske in
dolgo?asne naloge, ki so jih morali izpolniti in na splošno se do njih niso
vedli humano. Na primer, skleci so bili obi?ajna oblika telesnega kaznovanja,
ki so jo pazniki nalagali zapornikom. Tudi zaporniki so se kmalu za?eli
obnašati, kot ‘pravi zaporniki’. Ve?ino ?asa so se pogovarjali o težavah v
zaporu. Paznikom so za?eli tudi govoriti laži o ostalih zapornikih. Pravila
zapora so zaporniki jemali zelo resno, kot da so namenjena njim v korist in ?e
bi jih kršili, bi to pomenilo katastrofo za vse.  Nekateri so se celo za?eli strinjati z
pazniki in so bili proti, oziroma zani?evalni, do zapornikov, ki niso
upoštevali pravil. Zaporniki so postali odvisni od paznikov, saj so vedeli, da bodo
stvari potekale tako, kot si jih bodo pazniki zamislili. Tega so se pazniki
zelo dobro zavedali, prav tako, da držijo zapornike v podrejenem položaju. Bolj
ko so zaporniki postajali podrejeni, bolj so pazniki postajali agresivni.
Za?eli so zahtevati še ve?jo poslušnost zapornikov.

Naslednji
dan so zaporniki ‘odvrgli’ svoje najlonske kape, odstranili identifikacijske
številke in se zabarikadirali v celice tako, da so ob rešetke postavili svoje
postelje. Pazniki so se uprli in prepre?ili protest tako, da so s pomo?jo
gasilnih aparatov, ki je na kožo zapornikov šprical mrzel ogljikov dioksid,
spravili zapornike ven iz celic. Vzeli so jim postelje in prisilili, da se
sle?ejo do golega. Vodje upora so zaprli v samico. Kasneje so za?eli na splošno
nadlegovati in terorizirati zapornike.

We Will Write a Custom Essay Specifically
For You For Only $13.90/page!


order now

Zapornik
#8612 je moral biti spuš?en po 36 urah sodelovanja pri eksperimentu, saj je
imel nenadzorovane izbruhe kri?anja, joka in pa neopisne jeze. Njegovo
razmišljanje je postajalo neorganizirano in zdelo se je, da vstopa v prve faze
hude depresije. V naslednjih treh dneh so morali eksperiment zapustiti še trije
drugi zaporniki, saj so kazali znake hudih ?ustvenih motenj, ki bi lahko na
njih pustile trajne posledice. To so bili ljudje, ki so bili imenovani za
psihi?no stabile in normalne ljudi le nekaj dni pred za?etkom preiskusa.

Zimbardo
je predvideval, da bo poskus trajal 14 dni, vendar je bil že po šestih dneh
preklican oziroma se je prenehalo z eksperimentom. Christina Maslach je bila
psihologinja, ki so jo poklicali, da bi se pogovorila (imela intervju) z zaporniki
in pazniki. Ko je videla situacijo v zaporu je ostro nasprotovala vsemu, saj je
videla kaj delajo pazniki zapornikom. Vsem ostalim psihologom oziroma ljudem,
ki so nadzirali eksperiment, je z najve?jim ogor?enjem dejala, da je
nesprejemljivo, kar so v fazi eksperimenta prestajali fantje! Od 50 ali ve?
ljudi, ki so videli zapor, je bila Christina edina oseba, ki je kadarkoli
podvomila v moralo zapora.